ničemur več podobno klobaso? Tako, ki jo sicer še lahko narežeš na rezinice, rezinice pa pokajo in se lomijo in se z njimi ne da kaj dosti narediti? Preden jo vržete v smeti, pomislite, če se jo morda pa le lahko uporabi - recimo za beadse nepravilnih oblik, kar tako porezanih iz večjih kosov klobase. Se mi zdi, da kar dobro izpade in mi je kar malo žal, da nimam kaj več neuporabnih klobasic - sveže bi se namreč najbrž preveč deformirale ob rezanju, razen seveda če bi jih prej zamrznila... mogoče tudi to poskusim v kratkem :).
Pa še zadnja iz te serije... sem se že malo naveličala :). Slike niso ravno najboljše, vsaj kar se barv tiče - fotoaparat mi nekam čudno prikaže rdečo, čisto preveč intenzivno in kričeče in ubije vse ostale barve; bi morala vse sorte stvari na fotoaparatu prenastavit, pa se mi seveda ni dalo.
aljuje :). Hvala za komentarje v prejšnjem postu in seveda hvala za obisk!
Pozdravljeni!
Včasih, ko se mi naberejo na mizi kakšni "lepi" ostanki, jih rada narežem, dodam še kakšen košček enobarvne sveže in pikico kakšne čisto presušene fimo mase in vse skupaj zatlačim v tazeleno pištolico. Vrtim z največjo možno brzino - pa ne zato, ker ne bi imela dovolj časa, ampak enostavno zato, ker me preveč zanima, kakšna kačica bo prilezla ven na drugi strani. Katere barve bodo najprej prišle na površje? Se bodo vse barve lepo prelivale? Bo tista trda masa lepo razpokala, ne da bi se krušila? Ko bom s kačico zavila bunkico, se bodo barve ujemale? Popolnoma nepredvidljivo, sploh če uporabiš kar tako narezane ostanke...
Dopusti se verjetno počasi zaključujejo za vse nas, kmalu bomo zajadrali v novo šolsko leto in normalen vsakdan - pri nas bo to zgodnje vstajanje, služba, priganjanje otroka k učenju, vožnja otroka na interesne dejavnosti, sprehajanje psa, branje, crkljanje, ustvarjanje, nakupovanje, klikanje po internetu, vmes seveda še malo kuhanja in pospravljanja, še kakšen vikend na morju in izlet... Hmm, spet bo premalo časa za vse! Že obstaja podjetje, kjer ti bi podaljšali/raztegnili dan, da bi imel malo več ur? To bi bil dober biznis! :)
Hello,
When I have some »nice« scrap clay left on my working desk I like to cut it into smaller pieces, add some fresh one color clay and few dots of very dry clay and pack everything in my green clay extruder. I start pushing clay out really quickly – not that I'm in a hurry, I'm just curious what the result will be. Which colors will come out first? Will colors be blending nicely? Will dry clay make nice cracks? When I meake a bead, will colors be coordinated? It's quite unpredictable, even more so if you use a pile of scrap clay…
Summer vacations are slowly ending for all of us probably. Soon a new school year will start and normal daily routines – in our home that means early getting up in the morning, work, pushing kid to do things for school, driving kid around to different activities, dog walking, reading, cuddling, creating, shopping, surfing on the internet, some cooking and cleaning, few more trips to the seaside… Again, days will be too short! Is there a company which would make your day longer? ;)
... al kako je že zadnjič napisala v komentarju Maja. Bučke (čeprav je bilo mišljeno, da bi bile bolj nekakšne rožice) so dobile tako končno obliko. Tudi nove so še v nastajanju, ker so mi všeč takele bunkice, tako zaradi barv kot zaradi oblike - dajo se namreč skombinirat zelo elegantno ali ljubko navihano in pašejo na skoraj vsak vrat :).
... ki so nastali nekako mimogrede. Za kakšno fino delo s fimo maso je prevroče, taki malo starejši ostanki se pa včasih v vročini prav super izkažejo, ker so že bolj izsušeni in se ne lepijo tako zelo kot svež košček mase direktno iz zavitka.
To poletje je menda moderna rumena. Kadar bi vsi imeli nekaj rumenega, kadar bi imeli točno tako ogrlico, kot je tista zelena, le da bi bila v rumeni barvi, potem imam jaz seveda točno takrat z rumeno barvo težave. Ponavadi se ne morem spravit delat tistega, kar bi bilo treba. Če je potrebno pobrisat prah, bi jaz raje pomivala posodo. Če je za pomit posoda, bi ravno takrat raje spekla pecivo. Če bi morala speči pecivo, bi seveda raje pekla fimo maso. Če bi morala naredit rumeno ogrlico, bi jaz rajši rdečo, zeleno, modro, rjavo, ali celo kodrlajsasto z zlatimi pikami... V rumeni trenutno ne dobim nobenega navdiha; ampak trudim se pa vseeno!
Fabi iz Con Tus Manos ustvarja čudovit nakit, škatlice in druge podobne stvari iz fimo mase. Njen stil mi je strašansko všeč in izdelki... uhhh, prekrasni!
Končno mi je uspelo naredit spodobno fotko koščkov, narejenih s "cutting edge" tehniko, ki si jo je izmislil Dan Cormier, mene pa je z njo spoznala Natka. Koščki so po dolgotrajnem "matranju", takšnem in drugačnem (govorim seveda o sami tehniki, pa potem oblikovanje, in brušenje ter poliranje - še največ časa pa mi je vzelo fotografiranje :) ) dobili končno podobo v tejle ogrlici.
Dan!
Izdelava poteka nekako takole: iz voska (nisem vedela, da obstajajo voščene ploščice, mrežice, trakovi,...) se naredi kompleten prstan, točno tak, kot naj bi izgledal srebrn. To se potem odnese livarju, ki v posebni posodi okrog voščenega izdelka zalije gips. Ko je strjen, se da vse skupaj v tako vročo peč, da se vosek stopi in izhlapi. V gipsu ostane točen kalup izdelka, v katerega se potem vlije srebro ali zlato. Potem pa pride na vrsto najtežji del - rezanje odvečnih delov, brušenje z različnimi granulacijami brusnih papirjev in na koncu poliranje. Kar zakomplicirana stvar, v vsak prstan je bilo vloženega precej dela - ampak zdaj imam tri nove unikatne prstane, kakršnih nima prav nihče drug ;). Naredila sem še en moški prstan, ki je meni osebno najljubši; slika sledi kdaj drugič, ker lastnika prsta, na katerem je ta prstan od dneva, ko je bil dokončan, trenutno ni tukaj. Mimogrede, danes je točno šest mesecev, odkar mi je poslal tisti prvi mejl, ki ga je pripeljal do tega, da med drugim nosi prstan, ki sem ga naredila prav zanj. Zdi se mi, da mu ni niti mal žal, da mi je pisal. Tudi meni ne, da sem mu odgovorila. Srečna sem.
