Tuesday, August 30, 2005

...


Ko sivina moje bo lase prekrila
in vsak prepih čutila bom v kosteh,
upam da ob tebi bom hodila,
da mi bo dano slišati tvoj smeh.
Da tvoja roka, suha in koščena,
v moji roki bo dotik našla,
ko počasi skozi park in tla peščena
previdno drug ob drugem bova šla.



Ko boli srce...

Ravnokar sem po telefonu govorila s prijateljico S., s katero se poznava že od najinih mladih dni. Zgodilo se je na hitro in zgodbo sem spremljala od začetka… klicala me je zato, da je povedala, da se dokončno ločuje, da se je mož že odselil k drugi, da je ostala sama z dvema otročkoma, da je prestrašena in jo skrbi, kako bo živela sama, kako bo preživela, da se grozno počuti, ne je in ne spi, le premišljuje o tem, kaj je naredila narobe, kaj bi lahko popravila, kako naj ga dobi nazaj... Potrebovala je poslušalca, zato sem se za več kot pol ure prelevila v to vlogo. Vsekakor sem se vsaj potrudila. Moje besedilo v tem pogovoru je bilo omejeno predvsem na: »hmmm«, »ohh«, »razumem«, »a-hmm«, »ja, saj«, »a tako?«, »ma ne!«, »a res?« in vse možne kombinacije z »mhm« in »aha«. No ja, nekaj stavkov sem skoraj uspela spravit skupaj – pa ne zaradi moje nezainteresiranosti, ampak zaradi njenega navala besed. Najprej sem bila prepričana, da me je poklicala zato, ker ve, da sem seveda izkušena in nadvse modra oseba, ki ima vedno na zalogi tople besede za tolažbo in vzpodbudo in briljantne nasvete vseh vrst. Ker sem to že doživela, v malo drugačni obliki sicer, pa vendarle. Vem kako to gre. In ko je najin pogovor potekal nekako takole:

S: Bla bla bla … in res ne vem… Kaj naj naredim???
R: Khmmm… (kratek, ampak zares kratek premolk)… po moje bi bilo najbol….
S: (prekine R) Ničesar več ne razumem!! Kako je sploh lahko…. bla bla bla
R: Ja, saj… (kratek, tokrat še krajši premolk)… Ne obremenjuj se…
S: (prekine R) Če ne bi bilo tiste prasice, se to ne bi nikdar zgodilo! bla bla bla
R: A-hmm. (mini premolkec) Pa si prepričana, da je r…
S: (prekine R) In kaj naj zdaj jaz? (S posmrka) Ne jem, ne spim… bla bla bla
R: Ohh… (brez premolka) Poskusi ne m…
S: (prekine R) Kako naj to zdaj povem staršem?… bla bla bla

sem se spomnila. In ugotovila, da je ne morem potolažiti, še manj pa ji dati kak pameten nasvet. Ranjenemu srcu na začetku besede ne pomagajo. Bolečina ni nič manj boleča, če ti ljudje govorijo, da bo boljše in da čas zaceli vse rane – pravzaprav še bolj boli, ker ranjeno srce tega ne verjame… dokler ni bolečina malo manjša in dokler se spet ne zbrati z razumom. Šele takrat pomagajo besede razumevanja, šele takrat pridejo na vrsto nasveti in pametovanje. In zato bom še naprej govorila samo »aha« in »hmmm« dokler bo potrebno. In bila nekje tukaj, ko bo moja prijateljica S. potrebovala poslušalca ali pa ramo, na kateri se bo lahko zjokala. In ker vem, da tega ne bo prebrala, lahko napišem… vem da ti je hudo, ampak verjemi, draga moja, tudi to bo minilo… in čeprav tega zdajle ne verjameš, čas zares zaceli vse rane!

Btw, ste opazili, da zunaj sije sonce?


Monday, August 29, 2005

Kaj je narobe s ponedeljki?


Še en ponedeljek, 35. letos, če se ne motim. Ponedeljkov ne maram. Ne vem zakaj. Ampak z njimi je nekaj narobe. Na splošno so mi zoprni. Hmm... mogoče pa ponedeljki ne marajo mene. Ob ponedeljkih sem ponavadi bolj tečna kot ob torkih, sredah, četrtkih in petkih. In definitivno bolj kot ob sobotah in nedeljah. (Razen kadar imam menstruacijo. Takrat sem lahko tečna katerikoli dan v tednu). Ponedeljki so dnevi, ki jih tudi moji prijatelji ne marajo - verjetno zato, ker vejo, da bom jaz tečna in me bodo morali tako prenašati. Če rečem bolj tečna, to lahko pomeni več stvari. Včasih lajam. Spet drugič lajam in grizem. Večinoma pa se ob ponedeljkih name naseli kakšna vrsta žalosti ali slabe volje (posledica tega je seveda večinoma lajanje, grizenje ali pa, v najslabšem primeru, oboje). Kakšne slabe in zoprne misli, ki se priplazijo iz kdovekaterega predela moje podzavesti. In ki jim, če je ravno ponedeljek, pustim, da se po mili volji prepletajo po mojih možganih, česar ob drugih dnevih, če se le da, ne dovolim.

Ampak danes je drugačen ponedeljek. Prav prijetno in prijazno sem preživela dopoldne. Začuda. Prvi dan diete... kar bi me načeloma moralo spravit v totalno depresijo. Pa me ni, mogoče me bo jutri. Veliko klepetanja in smeha v službi. Niti vreme me danes ne moti. Niti nepospravljeno stanovanje.

Najbrž zato, ker sem spala samo 4 ure. Zeeeehhhh.....

Lepo in radi se imejte! :)


Sunday, August 28, 2005

Krožnik
















Še slikici mojega zadnjega izdelka - steklen krožnik z decoupage tehniko. Zdaj se sprašujem... naj pišem v slovenščini? Angleščini? Oboje? Čemu sploh? Zakaj se sploh ubadam s tem???


Kroznik Posted by Picasa

Slovenski blogi.. še enkrat

No, pa sem prišla do zaključka, da sem prehitro napisala prejšnji post. Premalo pogledala. Preveč na hitro preletela vse skupaj. Ja, jasno mi je, saj niso vsi blogerji vpisani na blog.si. Pregledala cel kup blogov; in kdo bi si mislil, res z zanimanjem prebrala nekatere od njih, se bom še vrnila da preberem, kaj je novega. Mogoče pa vendarle nisem še čisto prestara za tale cyber svet, v katerem se vrtim in po malem obstajam že kar precej let (uhhh, še rima se :)!). Našla sem celo e.dnevnik, ki je točno tisto, kar sem mislila, da ne obstaja. No, ja... včasih malo prehitevam stvari, se bo treba odvadit. Sicer pa, tale e.dnevnik... pohvale vredno, lepa izbira oblik strani. Pa ga vseeno ne bom uporabljala, bom ostala kar tukaj.

Zdaj je pred mano nov izziv - preoblikovati tole stran. Pojma nimam o Html-ju in vsem kar paše zraven. Toliko boljše! Spet nekaj novega za naučit se. Če sem si lahko naredila spletno stran, (ki jo imam, mimogrede, tudi namen spremenit oz. naredit čisto drugače - ko bo čas, seveda;), bom pa tudi tole pogruntala. Včeraj sem si prenesla wordpress na računalnik, sem mislila da bom kaj lahko naredila s tem... pa sem se čisto zgubila. Tipično zame. Sploh ne vem, kaj to je, kako se uporablja, čemu koristi. Potem sem nekako uspela ugotovit, da lahko spremenim vse kar tukajle. Malo sem se igrala, vse pokvarila in komaj spravila nazaj v normalno stanje. Spet tipično zame. Amapk na koncu mi ponavadi uspe. Poudarek je na "ponavadi". Za vsak slučaj, če mi tokrat ne bo. Bom pa poskušala, ko bom imela kaj viška časa. Ki ga ponavadi itak nimam. Preveč ga porabim za čvekanje po telefonu, čvekanje po netu, pisanje mejlov in pisem, branje o življenjih ljudi, ki jih sploh ne poznam... In potem so dnevi kar nekako prekratki, čeprav povprečno spim samo kakšnih 5-6 ur. Ampak tale nedelja je mega... deževna in turobna, ravno primerna za zabijanje časa pred računalnikom. In ustvarjanje. Malo manj primerna za pospravljanje stanovanja, ampak tudi to bo moralo še priti na vrsto. Danes... ali pa mogoče rajši jutri... ehhh, saj bo jutri še en dan. Po možnosti spet deževen in turoben. Smo že navajeni.

Saturday, August 27, 2005

si.blogs

Ravnokar sem se vpisala na si.blogs in moram priznati, da sem kar malo razočarana, ker je tako malo slovenskih blogerjev. Kaj pa vem zakaj... V zadnjih dneh sem pregledala (večinoma pregledala in preletela, nekaj pa tudi z zanimanjem v celoti prebrala) na stotiten blogov. Res je, večinoma so avtorji iz Amerike, nekaj tudi iz drugod po svetu. Celotna ideja blogov mi je všeč... online dnevnik... opis dogodkov, misli, idej, domislic... Skušala sem poiskati kakšen slovenski portal, kjer bi si lahko naredila blog v slovenščini, ki bi ga brali Slovenci in seveda pregledati bloge drugih. Pa nisem našla nič pamtnega. (no, seveda pa bom pregledala bloge, ki so objavljeni na si.blogs) Že obstaja kaj takega? In zakaj ne? :)) Potem se pravzaprav ni preveč za čudit, da je v Sloveniji okrog 200 ljudi, ki imajo bloge. Mogoče več, pa vseeno je številka zanemarljiva. Pa tako zanimiva ideja, teli dnevniki. No, vsaj meni je všeč, čeprav sem šele začela in čeprav mojih parih vpisov ni nihče zares prebral.

Ehhh, mogoče pa se bo kdo še spomnil in nam dal prostor, kjer bomo pisali zase in za druge o vsem mogočem... tudi v slovenščini :).

Lep dan vsem skupaj! Grem naprej ustvarjat...

Friday, August 26, 2005

My "To Do" List For This Weekend

My precious daughter went for another vacation with her dad for few days. Again!!! Since summer holidays started at the end of June she seems to be away all the time! I guess she was at home for about 10 days in 2 months! Does that mean I am a bad mother (oh, well, we were together at the seaside for 2 weeks) or that my daughter is having wonderful summer vacation??? I have to ask her when she's back :).

Anyway, I have some free time... again!!!... Here are the things I need and want to do this weekend, not necessarily in this order:

1. Do laundry
2. Clean apartment
3. Put storage room in order
4. Throw away all the junk
5. Go out and have fun
6. Do more cleaning
7. Organize clothes in wardrobes
8. Organize working table:
8.1. Organize all the beads
8.2. Organize polymer clay
8.3. Organize everything else
9. Make two polymer clay bracelets for Jozi
10. Make another tray for Tina
11. Finish beaded necklace for Neva
12. Try crotcheting with wire and beads
13. Go out and have fun
14. Call few friends
15. Buy birthday present for dad
16. Clean fish tank
17. Play with the cat
18. Write letters
19. Bake cookies
20. Go to the library
21. Buy grocery
22. Go to the bank and pay bills
23. Go out and have fun
24. Paint the wall in the kitchen
25. Study English
26. Organize pictures on the computer
27. Write emails
28. Wash my car
29. Watch movie DVD I rented
30. Chat on MSN
31. .....

And did I mention I want to go out and have some fun? :)

Oh, boy, this list seem to be too long again!!! I guess I will have to skip numbers 2, 3, 4, 6, and 7. Again!!! Or maybe not this time... we'll see about that! I am optimistic person and hope some magic will happen to make my days longer or my weekend last 4 days instead of just 2. ***LOL*** Or a good fairy will turn up and do some things instead of me - those that I don't like to do... like numbers 2, 3, 4, 6 and 7. Then I will be able to handle all the others :)).

I wonder... do you make such plans as well and feel miserable after because you were not able to do everything? Or is this something that is happening just to me all the time?

I better get going... I will start with number 9 and 10 today!

Thursday, August 25, 2005

Wooden tray

My daughter went to the seaside vacation with his dad again for few days and I had some free time this afternoon. Here is what I made from an ugly plain wooden tray (acrylic paint over cracquelle medium and serviette (or napkin, if you prefer)):


Past polymer clay creations

Here are pictures of my favourite polymer clay creations. Summer is just too hot for polymer clay work as clay gets sticky and samples don't turn out the way you want them. Well, they somehow always turn out a bit different as expected anyway :). And to be honest, this summer is not that hot at all. Which is driving me crazy!!! I want some sun and heat to get energy... these cloudy rainy days are just making me so depressive and lazy! Oh, well... maybe we will have more luck with the weather next year!

Torej, tule je nekaj mojih najljubših izdelkov iz Fimo mase. Poletje ni ravno najboljši čas za ustvarjanje, ker je prevroče in se masa lepi, vzorci se kvarijo in rezultat ni tak, kot človek nekako pričakuje :)... kar se pa itak zgodi le redkokdaj. Tole z vročim poletjem je samo izgovor, ker poletja letos tako ali tako sploh ni bilo... kar me spravlja v depresijo in me dela čisto leno, nobene volje in energije nimam. Mogoče bo drugo leto boljše... mora biti, drugače ne bomo preživeli zime!! Vsaj jaz ne :).








Pozdravljeni!

Pa naj bo tule se slovenski pozdrav :). Bom poskusila pisat kar dvojezicno, da ne bo kje kdo uzaljen. Torej, ime mi je Roberta in tukaj sem zato, ker so mi vsec blogi umetnikov na netu. Odlocila sem se, da tudi jaz poskusim tukaj predstavit napredek pri mojem ustvarjanju in nove stvari, ki jih naredim. To naj bi bil nekaksen dnevnik mojega ustvarjanja :).

Ker sem samohranilka (ni mi vsec ta beseda, se mi zdi da ima tako precej negativen prizvok!!) nimam toliko prostega casa, kot bi si ga zelela. Dnevi so vedno prekratki; vseeno najdem cas, ki ga posvetim svojim najljubsim hobijem... in to je ustvarjanje. Zadnje case sem ogromno delala iz Fimo mase, predvsem nakit, v zadnjem casu pa sem odkrila perlice in izdelovanje nakita iz zice, kristalckov, perlic,... Zanimivo in siroko podrocje z neomejenimi moznostmi za ustvarjanje. Nizanje perlic vzame veliko casa, sploh takemu zacetniku kot sem jaz, je pa zato koncni izdelek lahko krasen.

Hcerka je sla na morje za nekaj dni, kar pomeni, da ima mati prost cas... kar pomeni, da bo spet na vrsti... ustvarjanje!! Juhuhu!!

Wednesday, August 24, 2005

Introduction

Hello everyone. My name is Roberta and I am from Slovenia, small Europian country. I like the blogs of the artists on the net and though I am not really an artist I would like to present some of my work here as well as the progress of it. It will be my creativity journal, I guess. Well, diary of my days anyway.

I am a single Mum to 8 years old girl and therefor I don't have as much time for creativity as I would like to have. I have many ideas in my head and would like to try many things but days are somehow too short for everything I would like to do. I do have some free time though and I try fill it with different activities; main is of course creating things. I worked with polymer clay a lot but lately I discovered beading. I am still learning though.

Tuesday, August 23, 2005

Polymer clay


This is a part of my polymer clay creations. On this picture you can see some of the neckleses I've made.
Polymer clay Posted by Picasa