Lep vikend, kjerkoli že ga boste preživeli!
| 500 g mehke bele moke 250-300 g zmehcanega masla ali margarine 250 g sladkorja v prahu 4 rumenjake limonina lupinica | |
| Vse sestavine zgnetemo v testo (kot se obicajno dela testo za piskote). Na hladnem naj pociva pol ure. Razvaljamo prb. 0,5 mm debelo in z modelcki naredimo poljubne oblike piskotov. Polozimo na pekac, oblozen s peki papirjem. Cas pecenja: prb. 10 min. / 180°C (Moja stara mama jih je sicer vecinoma delala z mašino za mletje mesa, iz katere pridejo trakovi testa, z razlicnimi zarezami na zgornjih delih.) Nekaj idej: po dva enaka piskotka lahko zlepimo z marmelado ali stopljeno cokolado - ali pa jih po vrhu premazemo z beljakovim ledom (enemu beljaku primešamo sladkor v prahu (cca 250 g), da dobimo gosto belo maso, ki se strdi - lahko jo tudi barvamo) in posujemo s pisanimi kroglicami; ali pa le pokapljamo s stopljeno cokolado (posebno fine so tanke crtice z belo in crno cokolado),... | |

ničemur več podobno klobaso? Tako, ki jo sicer še lahko narežeš na rezinice, rezinice pa pokajo in se lomijo in se z njimi ne da kaj dosti narediti? Preden jo vržete v smeti, pomislite, če se jo morda pa le lahko uporabi - recimo za beadse nepravilnih oblik, kar tako porezanih iz večjih kosov klobase. Se mi zdi, da kar dobro izpade in mi je kar malo žal, da nimam kaj več neuporabnih klobasic - sveže bi se namreč najbrž preveč deformirale ob rezanju, razen seveda če bi jih prej zamrznila... mogoče tudi to poskusim v kratkem :).

Pa še zadnja iz te serije... sem se že malo naveličala :). Slike niso ravno najboljše, vsaj kar se barv tiče - fotoaparat mi nekam čudno prikaže rdečo, čisto preveč intenzivno in kričeče in ubije vse ostale barve; bi morala vse sorte stvari na fotoaparatu prenastavit, pa se mi seveda ni dalo.



Pozdravljeni!
Včasih, ko se mi naberejo na mizi kakšni "lepi" ostanki, jih rada narežem, dodam še kakšen košček enobarvne sveže in pikico kakšne čisto presušene fimo mase in vse skupaj zatlačim v tazeleno pištolico. Vrtim z največjo možno brzino - pa ne zato, ker ne bi imela dovolj časa, ampak enostavno zato, ker me preveč zanima, kakšna kačica bo prilezla ven na drugi strani. Katere barve bodo najprej prišle na površje? Se bodo vse barve lepo prelivale? Bo tista trda masa lepo razpokala, ne da bi se krušila? Ko bom s kačico zavila bunkico, se bodo barve ujemale? Popolnoma nepredvidljivo, sploh če uporabiš kar tako narezane ostanke...
Dopusti se verjetno počasi zaključujejo za vse nas, kmalu bomo zajadrali v novo šolsko leto in normalen vsakdan - pri nas bo to zgodnje vstajanje, služba, priganjanje otroka k učenju, vožnja otroka na interesne dejavnosti, sprehajanje psa, branje, crkljanje, ustvarjanje, nakupovanje, klikanje po internetu, vmes seveda še malo kuhanja in pospravljanja, še kakšen vikend na morju in izlet... Hmm, spet bo premalo časa za vse! Že obstaja podjetje, kjer ti bi podaljšali/raztegnili dan, da bi imel malo več ur? To bi bil dober biznis! :)
Hello,
When I have some »nice« scrap clay left on my working desk I like to cut it into smaller pieces, add some fresh one color clay and few dots of very dry clay and pack everything in my green clay extruder. I start pushing clay out really quickly – not that I'm in a hurry, I'm just curious what the result will be. Which colors will come out first? Will colors be blending nicely? Will dry clay make nice cracks? When I meake a bead, will colors be coordinated? It's quite unpredictable, even more so if you use a pile of scrap clay…
Summer vacations are slowly ending for all of us probably. Soon a new school year will start and normal daily routines – in our home that means early getting up in the morning, work, pushing kid to do things for school, driving kid around to different activities, dog walking, reading, cuddling, creating, shopping, surfing on the internet, some cooking and cleaning, few more trips to the seaside… Again, days will be too short! Is there a company which would make your day longer? ;)