Upam, da se bo kmalu začelo. Poletje namreč. In da bo trajalo čim dlje časa. Čeprav se čudno sliši, komaj čakam na vse tiste nadloge, ki jih s seboj prinaša dolgotrajna vročina. Pa seveda na morje in poležavanje na plaži s kupom knjig ob sebi (na kričanje otrok ob vodi sem že pozabila), večerne sprehode ob Ljubljanici (pozabila na vse muhe in mušice, ki te pri tem oblegajo), mehko fimo maso, ki je pred uporabo ni treba mečkati najmanj pol ure (in seveda pri tem pozabljam na dejstvo, da je s tako mehko maso skoraj nemogoče kaj pametnega narediti),...
Spodnja ogrlica bi se zato morala imenovati "Indijansko poletje", pa jo je Nina poimenovala "Indijansko pero". Tudi prav, meni je všeč s kakršnimkoli imenom že, čeprav to niso niti malo moje barve.
Naj poletje pride kmalu!
P.S. Narejeno po navodilih, ki jih je tule pripravila Donna Kato - peach feather cane. Že večkrat uspešno preizkušeno :).
P.S. Narejeno po navodilih, ki jih je tule pripravila Donna Kato - peach feather cane. Že večkrat uspešno preizkušeno :).
5 comments:
Ja, tudi sama komaj čakam na sonce in vročino :) Da me pregreje do kosti.
Ogrlica je prečudovita v teh rdečih tonih. Res deluje kot indijansko pero :)
Izredno lepa ogrlica. Tudi izredno lepe barve so,čisto moje!!!!!!!
Poletje pa jaz tudi komaj čakam,ampak da le nebi bilo preveč vroče.
Poletje komaj čakma, zaradi vseh stvari, ki si jih naštela :-) Prekrasno je tole tvoje indijansko pero, Nina ima prav, ime krasno pristaja in fotografije...mhmhm čudovite so!
pohvale in ČESTITKEEEE!
http://polymerclaydaily.com/2011/05/05/new-ways-for-old-shapes/?ref=nf
Vau!
Great idea very.
Post a Comment