Fimo / polymer clay flower garden

V eni od škatel z nedokončanimi koščki sem našla del cvetnega vrtička, ki sem ga začela delati že dolgo nazaj. Zdaj sem si vzela čas, da sem dodelala tiste stare koščke in naredila nekaj novih. In sem zadovoljna. Kaj bo nastalo iz teh beadsov, pa še ne vem... verjetno nekaj kosov nakita...

In nagrado dobijo...

... ma ne, ne bom povedala. Poglejte video, da malo povečamo napetost.

Čestitke vsem trem nagrajenkam!

Naslove mi, prosim, sporočite na soncnica34@gmail.com (vsaj enega sicer že imam), če pa bo katera od vas v okolici Fužin v bližnji prihodnosti, pa dobrodošla na kavo in osebni prevzem :). Velja seveda tudi za vse ostale, vsaj tisti del s kavo... čeprav se vedno najde kje tudi kak obesek!

P.S. Na izpitu mi je šlo kar fino, čeprav še ni rezultatov. Pet izpitov je že opravljenih - še trije, potem pa težko prislužene počitnice :). Hvala za vse pesti.

Nagradna igra - Več kot pet let je minilo....

... od moje prve objave na tem blogu. S številkami obiskov se ne bom hvalila niti jih pravzaprav zares ne gledam prav pogosto, so pa strašno velike in me včasih kar presenetijo, glede na to, da ne objavljam tako pogosto, kot bi si želela in kot bi si mogoče želeli moji bralci. Kar naprej se najde kakšna stvar, ki me zmoti in mi jemlje čas - včasih malo bolj, včasih malo manj. Kakorkoli že, ker sem pred par meseci zamudila pravo obletnico tega bloga, sem se na to spomnila danes, ko iščem izgovore, kaj vse bi delala, namesto da bi se učila za izpit, na katerega moram čez par ur :).

Kljub temu, da imam tako fino mašinco za fimo maso, ki dela kar sama, nisem našla kaj dosti časa, da bi se zares lotila izdelovanja kašnih večjih količin novih barv, klobas, bunkic in podobnega. Sem se pa odločila, da poberem iz škatel z ostanki vse, kar je še uporabnega, in jih počasi porabim. Nastalo je kar precej obsekov za telefon oziroma ključe in odločila sem se, da mojim zvestim obiskovalcem tega bloga podarim 3 od njih.

Kaj moraš storiti? Pravzaprav nič drugega, kot da se vpišeš v komentar in zraven napišeš številko obeska, ki bi ga imel/a najraje. Velja za vse obiskovalce - za tiste, ki ste tu vsakodnevno in tiste, ki ste tu prvič. Če nimaš ustvarjenega profila, vpiši svoje ime in email naslov, na katerega te lahko obvestim v primeru, da bosš izžreban/a. Vpis v komentarje velja do konca tedna, se pravi do nedelje do 23:59. :) Rezultate bom objavila v ponedeljek.

Veliko sreče in hvala vsem, ki me tu obiskujete!

P.S. Še do jutri zvečer poteka nagradna igra na moji strani na Facebooku, kjer prav tako podarjam obeske za ključe (moje hokaido bučke). Pridruži se še tam!

Pašta mašinca / Ko te tvoj moški zares ljubi....

... ti ne nosi vrtnic - ker ve, da imaš raje sončnice.

... ti ne kupuje zlatih prstanov - ker ve, da imaš raje srebrne (in te pokliče iz zlatarne, ves navdušen, da je našel taaaak lep prstan zate, in ko že malce v grozi začneš razmišljati, kako bi mu na najlepši možen način razložila, da si še sama težko izbereš nakit zase, zaradi velikosti prsta, predvsem pa zaradi oblike, ti v mobiju piskne mms sporočilo in v njem je slika prstana v obliki sončka/rože z barvnimi žarki/cvetovi - slika točno takega prstana, kakršnega bi izbrala tudi sama, če bi ga kje videla).

... ti ne kupuje krznenih plaščev - ker ve, da jih itak ne bi nosila; raje ti prinese žametne hlače, ker so se ti tiste stare strgale in jih ne moreš več nosit.

... in ker te posluša, ve, da ne bi imela novega mobitela, čeprav ima tvoj že čisto zguljene tipke, niti novega pomivalnega stroja, čeprav se tisti stari že hudo muči; da pa sanjaš o pašta mašinci na motorček, in mu razlagaš o tem, kako preprosto je to v tujini, kjer se to dobi in kako imenitno bi bilo imeti tako doma, da ne bi bilo treba kar naprej vrteti ročke. In se malo angažira, povpraša par prijateljev, najde enega takega, ki se mu narediti nekaj takega zdi pravi izziv in čez čas, ko že malo pozabiš, da si mu kaj takega sploh kdaj razlagala, te preseneti s takole čudno zadevščino, ki super deluje in ki ima celo nastavljivo hitrost!

Predstavljam vam mojo novo pašta mašinco na motorček. Se mi tako fino zdi, pa... emmm.. priznam... ful sem važna!!! :)
Pa ne se sekirat - če nimate take pašta mašince, še ne pomeni, da vas vaš moški ne ljubi zares - najbrž samo nima prijateljev, ki bi znali narediti tak strojček. In gotovo si niste tega nikdar na glas želele, ko je bil zraven. A ne?

Brušenje in poliranje / Sanding and polishing

Kadar bi nekaj delala, ampak sem brez prave volje za tako čisto tapravo ustvarjanje, grem malo pobrskat v škatle z nedokončanimi izdelki. V tiste škatle, kamor zmečem vse tisto, kar se mi tisti trenutek ne zdi ravno lepo ali pa še nisem čisto točno odločena, za kaj in kako bi uporabila. In tega se sčasoma nabere kar precej. Kar je čisto fino in velikokrat prav pride. Izberem par stvari in jih skušam do konca obdelat. Zadnjič sem se lotila brušenja in poliranja, v življenje sem vrnila nekaj koščkov, ki se kdo ve koliko časa že prestavljajo iz škatle v škatlo. Zbrušeni in spolirani do visokega sijaja (ki se na sliki žal ne vidi prav dobro) bodo prav kmalu pripravljeni za novo življenje, po možnosti okrog kakšnega vratu. :). Še nekaj koščkov čaka na poliranje - najbolje, da se jih kar lotim, dokler je moj "studio" še čisto zaprašen...

Lep vikend, kjerkoli že ga boste preživeli!

Inichies 2 - Palčki...

... še kar počasi nastajajo. Začela sem jih delati na malo tršem kosu papirja, pa mi ga je zmanjkalo. Včeraj sem na srečo našla točno takega - reče se mu fotokarton in debelina se mi zdi ravno pravšnja za rezat in risat na tako majcene koščke. Zdaj ko sem začela na tak način, bom takole še nadaljevala nekaj časa, čeprav bi poskusila še kakšno drugačno tehniko - recimo, s štampiljkami bi šlo dosti hitreje ;).
Takole zgledajo trenutno, postavljeni kar tako, na desko, neprilepljeni in malo vigl-vagl:

Lepo nedeljo vam želim!

Inchies - Mini Art

Zadnjič sem omenila, da delam inčise. A že imamo slovenski izraz za tovrstne miniaturce? Jaz jim rečem palčki; se mi zdi luštna beseda za prijeten način sprostitve, ko ima človek ravno par minut časa in željo, da bi nekaj, čečkal, risal, barval, skratka, nekaj ustvaril. Nastalo jih je že kar nekaj in prav gotovo bo kupček še rasel - kaj bom z njimi pa... pojma nimam :). Ko jih bom imela za sliko 100 x 100, bom prilepila enega poleg drugega in jih obesila na steno :).

Danes sem imela malo viška časa in ravno prav lena sem bila, da sem posedala pred računalnikom in se igrala z gimpom (ker mi photoshop trenutno ne dela!), urejala slike, nov facebookov profil in vse sorte drugih reči, in nastalo je tole:

Priporočam! Rezanje koščkov je sicer nadležno, se pa vseeno splača. Najprej se hudo namatraš, da najdeš en sam samcat motiv, ki bi ga lahko narisal, ko ga najdeš, takoj dobiš še dve drugi ideji, pri desetem spet malo tuhtaš, pri tridesetem imaš pa že 58 novih idej za naslednje slikice. Saj, tako to ponavadi gre pri kakršnemkoli ustvarjanju, vsaj pri meni.

Lep vikend vam želim! Ustvarite kaj lepega - vsaj nasmeh poštarju in lepo besedo partnerju. :)

Pirografija - Pyrography

Pirografija - žganje v les. Do pred kratkim niti nisem vedela, da se to tako imenuje, čeprav sem že nekaj časa nazaj kupila "tisto za risanje po lesu" :). To reč sem kupila za vžiganje obrisov punčk na lesene plošče, naredila kakšni dve ali tri in nato vse skupaj pospravila. In potem je prišel Borut, ki je ves čas govoril, da on pa nima nič umetniške žilice. Pa ga je ob vsem mojem ustvarjanju vseeno prijelo, da se tudi on poskusi v nečem in najde kakšno tehniko, ki bi mu ležala. Med brskanjem po moji ustvarjalni krami je naletel na pirograf (tako se reče "tistemu za risanje po lesu", če slučajno ne veste), desk imamo itak vedno na kupe in se je lotil dela... kar direktno se je lotil naredit tako lepo veliko ladjo, čisto tazaresno, kot da bi to delal že celo življenje... ali pa vsaj nekaj let. Nisem imela srca, da bi mu rekla, da naj prej raje malo trenira na koščkih lesa, da ne bo potem razočaran. In ni bil razočaran - jaz pa sem bila strašansko presenečena, ko sem opazovala, kako napreduje.

Od mojega pirografa, ki je res zoprn za držanje in precej okoren, ga je pekla in bolela roka in za nekaj mesecev je šlo vse skupaj v pozabo. Z januarjem smo nehali kaditi in moj dragi je strašansko nesrečen, kar naprej išče nekaj, kar bi počel. Pirografija se zdi naravnost idealna terapija. Od znanca si je sposodil malce drugačen pirograf in naredil še orla in vrtnice... pa sva prišla do zaključka, da potrebuje malce boljši pirograf, tak tazaresen... in me zanima, če se kdo, ki se sprehaja po tem blogu, spozna na pirografijo oziroma na pirografe. Kje kupiti? Kakšnega? Kakšne nastavke? In podobno, saj veste, kakšne koristne informacije.

Jaz pa medtem delam (na srečo se je stanje v službi že umirilo), hodim na predavanja (ekonomija - da nadoknadim tisto, za kar sem bila v mladih letih preveč lena in prekmalu obupala) ter rišem in barvam inčise (inchies - mogoče palčki?) :), ampak o tem naslednjič. 

Upam, da ste tale prvi mesec leta preživeli zdravi in polni ustvarjalnih idej! Lep pozdrav vsem skupaj!

 

Srečno 2011!

Dober večer. Ali je že dobro jutro?
Roberta me je pooblastila, da napišem današnjo objavo in morda v prihodnosti še kakšno.

Leto se končuje, ali bolje rečeno se poslavlja. Če potegnem črto pod vse te dneve in tedne, bi lahko dejal, da pa vse kar je bilo, kar se je zgodilo, kar bi se lahko še pripetilo, marsikaj nam tudi pobegnilo, pa ....hm. Meni se mi zdi...(ja, tako poje Predin),da je pot, ki sem jo prehodil, bila meni osebno ljuba. Spoznaval sem meni dve ljubi osebi, preživljal veliko časa ob njunem ritmu življenja, se veselil in smejal ob dnevih, obsijanih s soncem sreče....in hitel dohajat vsak pobegli trenutek. Prav fajn mi je in vem, da mi bo v njuni družbi tudi v prihodjem letu fino. Včasih se mi dozdeva, da si vse premalo vzamemo čas za nam ljube osebe,nekako samoumevno nam je, da so tu blizu nas, le pozabimo jim to povedat. Majhne pozornosti pa polepšajo še tako ničen dan. Povedal bi vam le to, da se imejte radi v tem letu in nič manj v naslednjem, in ne pozabite si tega tudi povedati vsake toliko časa. Imejte se OK, kjerkoli in kdorkoli ste že.

Srečno novo leto vsem od celotne trenutno žurerske ekipe!
LP Borut
(in vsi ostali)

Naša Medena Hiška / Our Gingerbread House

Naša medena hiška je že nekaj časa spečena, postavljena in okrašena. Prav dobro je izpadla, z rezultatom sem zadovoljna, čeprav smo mogoče uporabili premalo različnih sladkarij. Predvsem so mi všeč mali detajli - kupček drv ob hiši in ograje (poseben Borutov projekt), pa drevo in smreka, ledene sveče, dimnik, oblečen v mini koščke čokolade, prav tako cokel ob robu hiške. In še bolj mi je všeč to, kako zavzeto je moj dragi sodeloval pri vsem skupaj - od mesenja testa do izrezovanja, leplenja in dekoriranja. Nina je sicer na začetku še pokazala nekaj interesa za okraševanje, pa jo je hitro minilo. Drugega niti nisem pričakovala od naše trinajstletnice :).

Načrt za hiško in dimnik sem dobila tukaj (Victorian house). Hvala avtorju, kdorkoli že to je!

Kako je hiška nastajala in kako zgleda, pa lahko vidite na slikah spodaj.

Prižgite lučke na smrečici in svečke in v krogu svojih najdražjih preživite lepe trenutke. Lepe praznike vsem skupaj, kolikor jih boste imeli, in čim več prostih dni v prihodnjem tednu!

Novoletne voščilnice 4 / Christmas Cards 4

Še ena serija voščilnic, te so zadnje poslikane za letos. Vmes jih je bilo še nekaj, ki niso uspele priti v objavo na tem blogu, pa nič zato. So pa že vse na poti k prejemnikom ali v nabiralnikih in nekaj jih je celo že odloženih na kakšni polici.

Medeno hišo smo okrasili, upam, da bom med vikendom utegnila poslikat, zdaj je na vrsti peka in krašenje piškotov. Ima kdo kakšen dober recept za take piškote, ki se kar stopijo v ustih? Take zares dobre piškote? Ja, saj vem, kaj je to dober piškot je precej relativna zadeva. Na primer, za moje pojme so najboljši piškoti bili tisti navadni mašinski (stisnjeni čez mašinco za mletje mesa) piškoti, ki jih je včasih pekla moja stara mama. Vedno ravno prav pečeni, ravno prav sladki, ravno prav rahli... Najbolj navaden piškot, ki je za trenutek ustvaril nebesa. Zdaj mama žal ne peče več piškotov, čeprav bi ji morda še uspeli ravno taki, kot včasih. Moji mami nikdar ne uspejo tako zelo dobri, kot so bili tisti staromamini. Meni tudi ne, čeprav so še vedno zelo dobri. Enako je z govejo juho - tista, ki jo je skuhala stara mama, je bila vedno daleč najboljša. Nikdar nismo uspeli ugotoviti, ali je to zaradi mogoče vode ali česa drugega.

Skratka, ker je ravno tak predbožični čas vam zaupam recept:

Najboljši navadni piškoti moje stare mame

500 g mehke bele moke 250-300 g zmehcanega masla ali margarine 250 g sladkorja v prahu 4 rumenjake limonina lupinica

Vse sestavine zgnetemo v testo (kot se obicajno dela testo za piskote). Na hladnem naj pociva pol ure. Razvaljamo prb. 0,5 mm debelo in z modelcki naredimo poljubne oblike piskotov. Polozimo na pekac, oblozen s peki papirjem. Cas pecenja: prb. 10 min. / 180°C (Moja stara mama jih je sicer vecinoma delala z mašino za mletje mesa, iz katere pridejo trakovi testa, z razlicnimi zarezami na zgornjih delih.) Nekaj idej: po dva enaka piskotka lahko zlepimo z marmelado ali stopljeno cokolado - ali pa jih po vrhu premazemo z beljakovim ledom (enemu beljaku primešamo sladkor v prahu (cca 250 g), da dobimo gosto belo maso, ki se strdi - lahko jo tudi barvamo) in posujemo s pisanimi kroglicami; ali pa le pokapljamo s stopljeno cokolado (posebno fine so tanke crtice z belo in crno cokolado),...

Ustvarjamo novoletno vzdušje / Christmas spirit

Novoletna smrečica je postavljena, lučke že utripajo, stanovanje je že precej okrancljano, malo pa še bo v prihodnjih dneh, medena hiša je že skoraj čisto dokončana, čeprav je tule le slika začetka gradnje... ampak za zdaj le toliko, končni izdelek pokažem enkrat v bližnji prihodnosti, ko bo izdelana do konca z vsemi okraski vred. Še eno leto se neizbežno bliža koncu in zame se že začenja čas, ko razmišljam o tem, kakšno je bilo, katere od začrtanih ciljev sem dosegla in katerih nisem, kaj bi lahko bolje ali več naredila, kaj bi naredila drugače, in seveda o tem, kaj nam bo prineslo prihodnje leto. Ampak o tem kdaj drugič... Lep večer!

Novoletne voščilnice 3 / Christmas Cards 3

Pa še malo snežink (čeprav smo jih imeli letos že več kot dovolj, vsaj po mojem mnenju):

Novoletne voščilnice 2 / Christmas Cards 2

Še nekaj voščilnic z napisi. Nikoli do zdaj nisem uporabila toliko napisov, pa so mi kar všeč, posebno takile okroglo izrezani.

P.S. Ja, vem, da se prazniki pišejo z malo začetnico, ampak male črke v večini pisav, ki sem jih izbrala, ne zgledajo niti približno tako fino kot inicialke. A ne? :)

Novoletne voščilnice 1 / Christmas Cards 1

Dobro jutro,

Že spet je minilo toliko časa brez objave... Če bi rekla, da sploh nisem imela časa, bi se gladko zlagala. Je pa res, da ni bilo pravega časa in tudi ne prave volje za ustvarjanje, posledično pa imam potem občutek, da itak nimam o čem pisat. Včasih sem več pisala, kar tako, zaradi pisanja samega, zadnja leta pa sem to opustila in tu objavljam le, kadar naredim kaj takega, kar se mi zdi vredno pokazat. Kar je malce zgrešeno, a ne? Ampak... spisek sklepov za naslednje leto je pri meni že v izdelavi in seveda se bo na njem znašla tudi postavka "blogaj več". :)

Zadnje dva meseca pri nas počasi nastajajo novoletne voščilnice. Počasi zato, ker so dnevi med tednom tako napolnjeni z različnimi obveznostmi, da ne ostane kaj dosti časa, vikendi pa itak minejo, kot bi mignil. Lani sem jih uspela naredit le kakšnih 20, nekaj sem jih celo nekaj kupila. Letos pa sem prej začela, kuhinjska miza je že kar nekaj časa vsa založena z raznoraznim materialom. V nedeljo sta bila na obisku oči in mami in je oči takole malo gledal naokoli, potem pa vpraša: "Hmmm... kje pa jeste?". Dobro vprašanje, ja. Včasih malce odrinemo stvari iz mize in jih nakopičimo na sredino, večinoma pa jemo kar v dnevni sobi na taki manjši mizici. In nam je čisto fino. Sem pa že parkrat pomislila - balkon imam zaseden s fimo maso in perlami in podobnim, zdaj bi pa rabila še eno sobo za papirnato ustvarjanje - in ker se svoji spalnici ravno ne bi odrekla, se sprašujem; kdaj se  v današnjih časih otroci odselijo od doma?? :)

Voščilnice so vseh barv in, kar se mi še posebno dobro zdi, vsaka je drugačna. Za danes nekaj preprostih modrih (pa še ena zelenkasto roza, da ni preveč monotono) :).

Se nadaljuje...

Halloween pumpking carving - Rezljanje buč

Včeraj smo celo popoldne izrezovali buče. Danes cel dan kuhamo in pečemo, krasimo stanovanje, si lakiramo nohte na črno in pripravljamo črna oblačila. Že kakšno peto leto zapored se gremo pri nas namreč Halloween oziroma imamo Noč čarovnic - zabava za otroke in odrasle z rdeče-črno-oranžnim pecivom, oranžnimi in črnimi omakicami za čips (pečenka je pa normalne barve :) ), vsi smo oblečeni v črno, stanovanje krasijo duhci in poslikani baloni... Malce sem že utrujena, ampak se vseeno splača. 

Naše letošnje "noččarovniške" buče izgledajo takole - letos so nam prav imenitno uspele! Čarovnico je izrezljal Borut, ki se je tega menda lotil prvič, pa glede na rezultat nisem čisto prepričana, če mu je za verjet :), ostale pa jaz. Komaj čakam, da bo tema in jih spet prižgemo!

Lepo se imejte danes, še posebej pa vse coprnice in coprniki, čarovnice in čarovniki, čarodejke in čarodeji! Buuuuuuuuuuu!

We were carving pumpkings all afternoon yesterday. Today we are cooking and baking, painting nails with black, preparing black clothes... although Halloween is not commonly accepted holiday in our country we will held a Halloween party for a fifth year in a row. It will start in a few hours and almost everything is ready. 

Pumpkins look like this and I just love them! The one with the witch was carved by Borut and it was his first pumpking carving ever - I'm not sure weather I should believe that considering how great it turned out!

Enjoy your day! Boooooo!

Delovna miza / My working space

Na balkonu imam že nekaj časa svojo delavnico. Dve precej veliki mizi, veliko potencialne delovne površine. Kako uspem vedno navleči na kup toliko stvari, da mi na koncu ostane približno 10x10 cm prostora za delo???

****************

My balcony became my working place. There I have two quite big tables and a lot of potential working space. I just don't understand... how I always manage to pile so much stuff on tables that I end up with about 10x10 cm space to work on???